Brkinovanje 2011
Samo Škrabanja, Fotogenični ris 02.03.2011 Skupinska (Avtor: Jaka P.)
Med 18. In 20.2. smo šli Pojoči volkovi – steg Litija 1 tulit v polno luno na Tatre v Brkinih. Tokrat smo se vrnili h koreninam – ne skavtstva temveč krščanstva. Zvečer sta med prepevanjem med nas pritekla kristjanka Ligija in za njo rimski vojak Mark Vinicij z mečem (glavna lika zgodbe Quo Vadis). Med lovljenjem Ligije se je Mark poškodoval, pri okrevanju pa so mu pomagali kristjani. Marku ni bilo jasno, kako mu lahko kristjani pomagajo, saj je njihov sovražnik. Povabili smo ga medse in z veseljem se nam je pridružil pri zabavnem večeru, katerega so pripravili klanovci.
Spoznavanje vasi
V soboto so IV odšli spoznavat vas. Domačini so na njihova vprašanja radi odgovarjali in bili zelo radodarni. Po ogledu je vsak vod izdelal še zemljevid vasi z njenimi značilnostmi iz naravnih materialov. V tem času so VV izdelovali ribe in obročke iz Fimo mase ter pekli piškote, klanovci pa so se podali na služenje k sirarju. Včasih je imela vas okoli 350 prebivalcev, danes pa jih premore le še okoli 40, tako da smo sicer zelo mirno brkinsko vas vidno napolnili s skavtsko razigranostjo in duhom.
Via katakombe
V soboto popoldne nas je čakala pot do katakomb, do katerih so nas vodili simboli ribe in drugi. Po nekaj urah hoje smo prispeli do katakomb – jame Dimnice. Vodič Franci Malečkar nas je po spiralni poti popeljal skozi vhodno brezno v svet, kjer vlada popolna tema. Predstavil nam je jamo, njene značilnosti in stalne prebivalce. Nadihali smo se čistega jamskega zraka, ki nam je vlil moči za nadaljevanje poti. V tretji dvorani smo pripravili vse potrebno za glavni dogodek v katakombah – sveto mašo, ki jo je vodil duhovnik Gregor Celestina. Z besedami »Vi ste Sol zemlje in Luč sveta« nam je v popolni temi zelo nazorno »prikazal«, kaj pomeni biti Luč v Temi današnjega sveta in kakšen pomen ima. Pri obhajilu smo okusili nekvašen kruh, ki je bil delo marljivih sokolov. Za jamo je bila sveta maša prva, nam pa bo zagotovo ostala v spominu. Naravne znamenitosti naše prelepe dežele vedno znova presenečajo, pa naj bodo nad ali pod površjem.
Ob vrnitvi smo bili že precej izmučeni, zato smo preskočili zabavni večer in se odpravili spat. Nekateri pa so še vedno imeli dovolj energije, zato so odšli ven na polnočni kondicijski trening.
Maša s starosto
Za presenečenje v nedeljo je poskrbel energičen duhovnik Ivan Tomažič, ki je po rodu iz bližnje vasi Pregarje. Kljub svojim 91 letom je za nas posebej prišel maševat, ko je slišal, da smo skavti na Tatrah. Pred večimi desetletji je bil namreč voditelj in ustanovitelj skavtskih skupin na Dunaju. Z nami je podelil tudi nekaj spominov iz njegove bogate skavtske poti ter nam zaželel vse najboljše za naprej.
Sledilo je še kosilo, pospravljanje, spust zastave in pot domov ter s tem konec našega utrudljivega a zelo lepega Brkinovanja.
