Jesenovanje grosupeljske čete
Teja Trontelj, Grosuplje 1 12.12.2009 Psička, ki nam je delala družbo (Avtor: Teja Trontelj, Grosuplje 1)
Vikend pred našo načrtovano aktivnostjo smo se grosupeljski vodniki in dva voditelja podali v Trboje, nekje na pol poti med Kranjem in Medvodami, da bi načrtovali naše skupno druženje – jesenovanje, ki smo ga želeli pripravili vodniki.
Sad našega načrtovanja smo izvedli naslednji vikend v hiški v Mali Stari vasi. Zakurili smo v peči, da bi ostale izvidnike in vodnice pričakali s toplimi prostori. Vsi so bili vpoklicani na služenje vojaškega roka. Da ne bo pomote, strogo smo se držali vojaškega reda in ugovarjanju so sledile sklece. Zvečer smo imeli še delavnice iz orientacije. Zapeli smo ob kitari in poslušali zgodbo iz vojaških dni našega ustanovitelja Baden – Powell-a. Zbor˝vojakov˝ je bil naslednje jutro ob šestih zjutraj. Ker skavt ne pozna dobrega in slabega vremena, zgolj dobro in slabo opremo, smo kljub dežju zbudili še ostale. Sledila je velika igra, naloge so bile zabavne, od petja, okamenelih, pantomim, do postavljanja skulptur in zbiranja črk, ki so dale namig, kje se skriva zaklad. V zakladu se je skrivala oporoka Baden Powell-a. Od vseh misli se me je najbolj dotaknila: »Poskusite zapustiti ta svet za spoznanje boljši, kot ste ga prejeli.« Vojaki so dobili tudi obvestilo o odsluženem vojaškem roku.
Vodniki smo se iz generalov spremenili nazaj v ˝navadne˝ izvidnike in vodnice, vodstvo pa prepustili naši ˝stari˝ voditeljici. Dali smo še roko v skavtski pozdrav in odšli domov nadoknadit noč s premalo spanca.
