Marija Atelšek o srečanju s papežem
Letos mineva trideset let od prvega obiska Janeza Pavla II. v Sloveniji - obiska, ki se ga zelo dobro spominjamo tudi skavti. Marija Atelšek je bila takrat 15-letna skavtinja, na srečanju pa je odigrala pomembno vlogo: njej je papež izročil baklo vere, prižgano na velikonočni sveči, s pomočjo katere se je plamen razširil med zbranimi. Pogovarjali smo se o njenih spominih na ta poseben dan.
Kako ste bili izbrani za srečanje s papežem?
V tistem šolskem letu sem bila zadnje leto v četi v Stegu Ljubljana 4, vodnica voda Srn. Vsaka četa je predlagala enega predstavnika čete za srečanje s papežem. Nekega večera me je poklicala četovodja Eva, da sem bila izžrebana, da mi bo Papež Janez Pavel II. na srečanju v Postojni predal baklo vere. Takrat si nisem znala predstavljati, kako bo to potekalo, koliko ljudi se bo udeležilo srečanja.
Ste se na srečanje pripravljali? Česa se spomnite iz časa priprav, ste bili navdušeni?
Samih priprav v četi se ne spominjam, bil pa je na ravni združenja organiziran natečaj za izbor bakle in zmagala je bakla čete iz Nove Gorice. Pred srečanjem smo imeli vsi sodelujoči tudi generalko na prizorišču obiska v Postojni. Sama sem predvsem čutila veliko odgovornost, ponos in čast, da kot predstavnica skavtov sodelujem pri tako pomembnem dogodku.
Kako je potekal dan srečanja?
S četo smo v Postojno prišli že dan prej, kjer je bila organizirana duhovna priprava na obisk, tam smo tudi prespali. Zjutraj smo se oblečeni v kroje odpravili proti prizorišču, postojnskemu letališču. Vzdušje je bilo zelo veselo, navdušeno, veliko je bilo prepevanja, bili smo res v pričakovanju srečanja s papežem. Sama sem velik del obiska doživela zelo blizu, tik pod odrom. Poleg mene sta bila še skavta iz stegov Koroška 1 in Ilirska Bistrica 1. Ko je prišel naš trenutek, smo šli skupaj na oder, kjer nam je papež predal baklo vere, ki jo je prižgal ob velikonočni sveči. Neposredno srečanje s papežem je bilo res kratko. Plamen smo ponesli pod oder in prižgali še ostale bakle, ki so jih držali predstavniki vseh stegov. Tako se je plamen vere prenesel najprej na skavte in tudi na vse mlade v slovenski Cerkvi.
Kaj vam je posebej ostalo v spominu od trenutkov srečanja s papežem?
Predvsem velika milost in velik za blagoslov za vse mlade. To je bil prvi tako velik dogodek za mlade katoličane v Sloveniji po osamosvojitvi in naša generacija je še celo svoje odraščajoče obdobje črpala iz tega srečanja s papežem. Besede »Papež 'ma vas rad« še vedno odzvanjajo.
Kaj je bakla simbolizirala? Kako se je ta simbol razširil med skavti in mladimi po srečanju?
Bakla je simbolizirala plamen vere in je bila hkrati odgovornost, da tudi kot katoliški skavti ta plamen ohranjamo še naprej. Veseli me, da ZSKSS skrbi za ta plamen in, kot spremljam sedaj skavtstvo preko svojih otrok, je ta plamen zelo živ.
Ste v času po srečanju videli njegove odmeve v družbi? Bi rekli, da je vas in druge mlade zaznamovalo?
ZSKSS je bila v tistem času mlada organizacija, uradno stara šest let, in naša udeležba na tako pomembnem srečanju, kjer smo bili res množično zastopani (vsepovsod takrat še modri kroji), je bila potrditev, da smo skavti na pravi poti, si prizadevamo za prave vrednote. Hkrati je bila tudi milost in blagoslov tako zame kot za mojo družino – nenazadnje je moj brat, Peter Lovšin, ponovno obudil skavte in ustanovil ZSKSS. Takrat si nismo predstavljali, da bo Janez Pavel II. kdaj postal svetnik, in se mu sedaj večkrat priporočam. Je tudi krstni zavetnik mojega sina Jana, kar pa je najlepša povezava med srečanjem z njim in mojo družino.