Zalit si, da zalivaš

17. 9. 2018

Priznam, da sem bila kar živčna, ko sem se v sredo, 25. 7. 2018, vozila proti Klancu pri Kozini skupaj s še tremi skavtinjami. Nisem vedela, kaj naj pričakujem, sploh pa nisem pričakovala, da se bom po enem tednu v njihovi družbi počutila kot doma – kot del krdela.

Veronika Pucelj, Art Ježika 17.09.2018 (Avtor: Monika Gril)

Po kratkem in zabavnem uvodnem spoznavanju smo se prelevili v rožice: dodali so nam še malo zemlje, nas zalili z blagoslovljeno vodo.

Za tem smo bili izzvani z vprašanjem Kdo si?, ki je odmevalo v nas med darovanjem svete maše na pragu cerkve – tako smo skupaj z Jezusom vstopili v Taborno šolo metoda VV. Svoje rutke smo zamenjali z zelenimi in se prepustili na milost in nemilost starim volkovom. S Fifi, Vijolico, Čmrlekom in Slinkom smo odkrivali radosti vrtnarjenja oz. voditeljstva ter se z Mavglijem podili po džungli. Izmenjevali smo si ideje in prakse iz naših krdel, debatirali, prepevali in plesali, spoznavali naše volčiče, lovili Bandarloge, reševali Ata Volka in Akelo, jedli bučke na tisoč in en način, občudovali lunin mrk, darovali svete maše, bansali v dežju, preživeli noč na prostem v puščavi, premagali nevarne strupene rože in tulili v luno.

Teden je minil, še preden rečeš Bandarlog, in že je prišla zadnja noč, ko smo do jutranjih ur pisali zlate knjižice, v katere smo skušali ujeti veselje ob novih prijateljstvih. Ker smo postali pravo krdelo, smo se v torek s težavo ločili in se po uradnem zaključku odločili še za skupen skok v morje.

Domov smo se vrnili utrujeni, a vendar polni zagona za naprej, saj smo dobili ogromno (spo)znanj, izkušenj, idej, pozitivnost in samozavest, da bodo krdela iz tridesetih slovenskih džungel delovala še bolje in še bolj uigrano. Dobili pa smo tudi odgovor na prvo vprašanje: smo ponosni stari volkovi, pravi skavtski voditelji, ki si upajo živeti v džungli.