Zimsko bivakiranje skavtske šole Življenje v naravi

2. 3. 2012

Tudi letos nam je bil pri skavtski šoli Življenje v naravi 2 (SŠ ŽvN2) izziv prenočiti v snežnih razmerah, ker je bivakiranje v snegu vedno nekaj posebnega - skavti smo navajeni prenočevati v toplem vremenu tudi ko lije dež, ko pa se temperature spustijo, pa razmere tudi kakšnemu bolj izkušenemu skavtu zašibijo kolena.

SIN ŽvN2 02.03.2012 Zagreti kopači (Avtor: Jernej Girandon)

SŠ ŽvN2 je skavtska šola, pri kateri udeleženci pridobijo poglobljeno znanje o veščinah in motivacijo ter zagon za učenje veščin naprej. Za širše znanje veščin je torej potrebno znanje o življenju v naravi v vseh vremenskih pogojih, zato ŽvN2 poteka v vseh letnih časih - letošnji šoli je manjkal tako le zimski del.

Zima nam baje še ni pokazala vsega kar zmore, vendar smo se skupnost inštruktorjev ŽvN2 vseeno odločili, da glede na klaverno predstavitev, ki jo je zima letos imela, poskušamo izkoristiti kar se zime še izkoristiti da. Zato smo za zimsko bivakiranje določili vikend 18. in 19.2.2012.

Pred zimsko odpravo v naravo smo se odločili nekoliko obnoviti svoje znanje o opremi in obnašanju v naravi v razmerah z nizkimi temperaturami, zato smo se že nekaj dni pred zimskim bivakiranjem dobili, da si med seboj podelimo izkušnje, znanje in pričakovanja, sestanek pa je začinil še izkušeni alpinist, ki nam je predstavil nekaj osnov, ki jih še nismo poznali.

V soboto smo se tako odpravili pod Snežnik, kjer se nam je sreča s snegom še najbolj nasmihala - snega sicer ni bilo veliko, smo pa imeli srečo, da je prejšnje dni burja razpihovala sneg in kmalu smo ugotovili, da ga je nekje pošteno nanosila skupaj. V enem od takih zametov smo se odločili izdelati snežne zatočišče. Po prvem delu kopanja snežnega zatočišča je z ognjišča že zadišal masunek, nato pa smo se pogumno podali v drugi del kopanja. Zvečer smo se odločili za nočni vzpon na Snežnik, ob sestopu pa nam je bolj v glavah kot v nosu že dišal golaž, ki sta ga med našim vzponom kuhala vrla prostovoljca.

V snežnem zatočišču sicer ni bilo niti približno mraz (če smo vsaj približno izmerili pravilno, je bilo v bivaku brez ognja 6°C), nam je pa zato nekoliko nepremišljena oblika zatočišča zjutraj postregla z nekoliko klavstrofobično ugotovitvijo, da se je strop našega domovanja spustil na neprijetnih 40 cm. Ugotovili smo, da smo se tokrat spet naučili nekaj novega o bivakih - zabavno je, da se Narava vsakič potrudi, da nas nauči še kaj novega.

Zimi smo pokazali zobe, če nam jih že ona letos ni in ni hotela, z novimi izkušnjami pa že iščemo nove izzive - teh ne sme zmanjkati!